Piknik sekcije za nemške doge

12. oktobra 2008 smo se dogaši zbrali na kinološkem društvu v Domžalah, kjer je pod vodstvom predsednika sekcije g. Igorja Mršola potekal piknik sekcije za nemške doge. Čeprav do zadnjega hipa nisem vedela, če se bom uspela udeležit, sem bila zelo vesela, da sem se. Nič ni lepšega kot pogled na toliko spuščenih nemških dog, ki skoraj ves čas spremljajo svoje lastnike in se tu in tam pritihotapijo v "kuhinjo" v upanju, da jih ne bi kdo opazil :) :) :) Zbrani smo bili skoraj vsi slovenski vzreditelji, kar štejem v velik plus slovenskih dogašev. Jašoda pa je dobila naziv nabolj pogumne dvonožne udeleženke :)

Spletna trgovina Valdi

Končno je luč sveta ugledala naša spletna trgovina. S samo grafično podobno smo izredno zadovoljni. Kar pa se tiče artiklov pa jih bomo počasi vendar vestno nadgrajevali. Trenutno je na voljo pasja hrana Happy Dog. Link: http://www.pasjahrana.net/

26. september 2008 - Radina kotitev

Če je bil kateri dan naporen v tem letu je bil to ta dan. Kljub vsem prizadevanjem, da bi šlo z Rado in mladički vse kot po maslu, smo doživeli najbolj tragičen dan kar jih pomnim. RadaMadava je na omenjeni dan skotila ob 8. 44 uri enega samega mladička, ki je bil mrtev. Ker smo bili vsega skupaj 3x pri veterinarju na UZ - pravzaprav še en dan pred kotitviji in je kazalo vse uredu - kar nismo mogli verjeti, da je bil to edini malček. Nekaj minut čez deveto uro je prišel veterinar in ker Rada ni kazala nobenih znakov popadkov je dobila 2 dozi umetnih popadkov. Ker se še vedno ni nič dogajalo smo odšli še enkrat na UZ in ugotovili, da pravzaprav z RadaMadavo ni nič narobe in da je bil preprosto to edini malček. Takoj, ko smo to sprejeli (ker smo pač morali) smo začeli vso pozornost posvečati nesrečni mamici. Najbolj smo se bali mastitisa in po navodilih veterinarja smo ji redno dajali na seske tople žajbljeve obkladke - mleka je imela ogromno. Na srečo je bilo vse o.k. Nekaj dni sicer ni hotela jesti in je bila na Ranitalu, vendar so njene prehranjevalne navade počasi postajale normalne. Ker ni bilo drugih slabih znakov smo to pripisali psihi. Par dni je mladička večkrat iskala, tudi ostale članice kardela so čutile, da je nekaj narobe. Ko je prišel veterinar se sploh niso kaj veliko bunile, kot bi to počele sicer. Sedaj se drži odlično. Ania (očetova lastnica) je novico zelo razumevajoče sprejela, za kar sva ji zelo hvaležna. Vsekakor pa se kmalu spet vidimo!